PARODONTALNA BOLEZEN OB SVETOVNEM DNEVU USTNEGA ZDRAVJA 2025
Parodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen, ki prizadene podporna tkiva zob-dlesen, obzobno kost in parodontalni ligament. Glavni vzrok bolezni je nabiranje bakterijskega plaka, ki sproži vnetje dlesni(gingivitis), ki lahko s časom napreduje v parodontitis in na koncu povzroči tudi izgubo zob. Največkrat pacienti sploh nimajo težav oz. niso pozorni na znake parodontalne bolezni.
Faze parodontalne bolezni:
1.Gingivitis-vnetje dlesni, ki je še reverzibilno (rdeče, otečene in krvaveče dlesni).
2.Parodontitis-vnetje se širi na obzobna tkiva-kost, ta se začne raztapljati in zato se dlesen začne umikati. Zobje zgledajo daljši in postopamo postajajo majavi.
Kako prepoznati parodontalno bolezen?
- Krvavenje dlesni ob ščetkanju
- rdeče, otečene in občutljive dlesni
- slab zadah
- umikanje dlesni
- majavost zob
Kako preprečiti in kako zdraviti parodontalno bolezen:
- Pravilna in temeljita osebna ustna higiena je prvi in ključni pogoj k preprečitvi nastanka gingivitisa in kasneje parodontalne bolezni in hkrati omogoča zaustavitev napredovanja že nastale parodontalne bolezni. Uporabljamo zobno ščetko z mehkimi ščetinami, ščetko postavimo na mejo zob z dlesnijo in delamo krožne gibe. Uporabljamo zobno pasto z fluoridi. Obvezna je uporaba nitke ali medzobnih ščetk s katerimi očistimo mezobne prostore
- Redni obiski zobozdravnika in s tem profesionalno čiščenje trdih zobnih oblog-zobnega kamna
- Pri napredovalih oblikah parodontalne bolezni je potrebna še kiretaža oblog v že nastalih žepkih in kasneje morebitni kirurški posegi pri specialistu parodontologu.
Dejavniki tveganja za nastanek parodontalne bolezni:
1.Kajenje: nikotin povzroča zoženje krvnih žil kar zmanjša prekrvavitev dlesni in s tem dotok kisika in hranilnih snovi do dlesni. Posledično je imunski odziv oslabljen, vnetje pa manj vidno( manj rdečice in krvavenja), kar lahko prikrije začetne znake bolezni. Pri kadilcih je tudi zamnjšana aktivnost belih krvnih celic, ki so ključne za boj proti okužbam. Raziskave kažejo,da imajo kadilci 2-6x večje tveganje za izgubo zob zaradi parodontalne bolezni.
- Sladkorna bolezen: diabetes in parodontalna bolezen sta tesno povezani, saj sladkorna bolezen povečuje tveganje za razvoj in napredovanje parodontalne bolezni, hkrati pa lahko parodontalna bolezen oteži nadzor krvnega sladkorja. Visok krvni sladkor med drugim upočasni regeneracijo tkiv in celjenje ran, kar pomeni, da se obolela dlesen težje obnovi po poškodbi ali zdravljenju. Hkrati pa hudo vnetje dlesni oteži uravnavanje krvnega sladkorja, saj sprošča vnetne snovi, ki zmanjšujejo občutljivost telesa na inzulin.
3.Kardiovaskularne bolezni: Parodontalna bolezen povzroča dolgotrajno vnetje v telesu, kar lahko vpliva na krvne žile in prispeva k njihovemu zoženju(ateroskleroza). Vnetje povečuje raven C-reaktivnega proteina (CRP) v krvi , kar je pokazatelj večjega tveganja za srčno-žilne bolezni. Bakterije iz globokih žepkov ob zobeh, ki nastanejo pri parodontalni bolezni lahko preidejo v krvni obtok in se naselijo na stenah arterij ali celo srcnih zaklopkah, sploh če so bile te zamenjane in so umetne. Kar pospeši nastanek aterosklerotičnih plakov ali endokarditisa. Vnetje in bakterije lahko povzročijo povečano strjevanje krvi, kar poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
V kolikor opažate katerega od zgoraj navedenih simptomov parodontalne bolezni to omenite svojemu osebnemu zobozdravniku ob naslednjem obisku oz. se čimprej naročite na redni kontrolni pregled.
Gaja Kavrečič,dr.dent.med
Vodja zobozdravstva
ZD Sežana
Preglej vse novice in obvestila
